Zaloge hrane:

Predlagamo zalogo hrane za leto ali dve in sicer nakup živil z daljšim rokom trajanja:

   - žita (desetletje ali več)

   - riž beli (do 20 let)

   - med (neomejen rok trajanja)

   - liofilizirana hrana (do 25 let)

   - sol, soda bikarbona

Argumenti za to:

 Obstajajo določena tveganja za to, da bo dostop do hrane otežen, ali da bo pridelava potekala v oteženih razmerah in bodo v določenem obdobju pridelki minimalni - na primer zaradi vulkanskih izbruhov;

 V sedanjem času je nakup hrane minimalni strošek (1 tona npr. ekološke pšenice, koruze, rži ali ovsa, stane cca 400 eur = 0,40 eur/kg). Nekoliko dražji so ajda, pira in riž, tona 1000 eur ali več;

 zaloga 1000 kg žit/riža pomeni v enem letu skoraj 3 kg žita/riža na dan – to je dovolj za večjo družino;

 Žita imajo dolgi rok trajanja. Npr. pšenica kali še po 10 ali več letih, če je pravilno skladiščena;

 V primeru, da krize ne bo, lahko tudi po npr. 10 letih pšenico prodamo, morda kot krmno pšenico in dobimo večino denarja nazaj - za razliko od večine ostalih živil, ki imajo rok trajanja najdlje leto ali dve, nato jih moramo zavreči – ne moremo jih prodati, v prmeru če jih ne bi potrebovali;

 Samo z žiti in rižem se sicer težko kvalitetno prehranjuje, a predpostavka je, da bodo kakšni dodatki na voljo tudi v času potencialne krize – žito služi le kot osnova, kot neka masa hrane za osnovno prehransko varnost (moka, testenine, polenta, kosmiči, kalčki, mikrozelenjava, žitna mleka, …).

Za tiste ki želijo, zato v nadaljevanju navajamo kratka navodila o nakupu in shranjevanju žit:

Nakup

Predlagamo nakup ekološko pridelanih žit. Ker ni velikih razlik v ceni in ker ekološka žita običajno niso iz hibridnih ali celo GSO semen, torej kalijo.

Omenjena žita najdete na spletu v oglasnikih, npr. na Bolhi. Žita ki jih kupite, morajo biti obvezno suha (cca. 13% vlage).

Skladiščenje:

 žita morajo biti obvezno suha (13% vlažnosti). To je najpomembnejši in osnovni predpogoj za uspešno skladiščenje. Prodajalci to vedo in običajno prodajajo v sušilnicah sušena žita; Piro, oves ajdo skladiščimo v lupinah. Rž, pšenico, kamut pa oluščen. Oziroma tako, kot pride iz kombajna. Če piro in oves še dodatno luščimo, nastanejo na zrnih poškodbe in niso več primerna za dolgotrajno skladiščenje.

 Prostor za shranjevanje mora biti suh in zračen. Lahko je hladen pozimi, a ni dobro, če je poleti v prostoru prevroče. Vlažne kleti niso primerne. Podstrešja, kjer se poleti (npr. pod kovinsko streho) zelo segreje, tudi ne. Razen, če jih hranite v zrakotesnih posodah. Potem jih lahko zakopljete tudi pod zemljo. Primerni so tako imenovani agro sodi s kovinskim zateznim zapiralom (tisti modri sodi za slive, npr: https://www.mimovrste.com/stiskalnice-prese-drobilniki/agro-sod-z-zateznim-zapiralom-120-l ). Lahko na stene soda pred tem položimo karton, da zrna niso v neposrednem stiku s plastiko. Preden zapremo, v sod položimo svečko in prižgemo. Tako bo žito v prostoru brez kisika prešlo v stanje hibernacije in svoje lastnosti in kaljivost ohranilo še dlje.

 Žužki: so lahko že v žitu ko pridejo iz njive. Poznamo sicer več vrst zaščite: globoko zamrzovanje za 48 ur (najmanj), zaplinjanje v komorah in dodatki. Če zamrzujete v večjih vrečah je potreben čas zamrzovanja 1 mesec. Če na pladnju, par cm na debelo, pa minimalno 48 ur. Priporočam dodatek Silikosec. Gre za nekakšno apno, je naravni proizvod, neškodljiv in se uporablja v ekološki pridelavi. Se primeša žitu 1 kg na tono. Dobi se v kmetijskih trgovinah, 2 kg stane okrog 20 eur. Prednost je, da za razliko od ostalih metod ščiti tudi med skladiščenjem, saj je trajen (tudi če npr. zamrznete žita, lahko molji pridejo zraven kasneje). Ta fin bel prah se enakomerno vmeša med žito 1 kg na tono (mislim na Silikosec, ne kak drug bel prah …:) ). Silikosec ni najbolj primeren za piro v ovoju, ker ima kosmat in debel ovoj in se prah prime na ovoj namesto na škodljivca.

 Zaščita pred molji idr. žužki: kljub vsemu priporočam shranjevanje v papirnatih vrečah, ki so namenjene shranjevanju žit. Večslojna papirna vreča preprečuje dostop moljem in drugim majhnim bitjem, ki odlagajo jajčeca.  Obstajajo 10, 25 in 50 kg velike vreče. Dobijo se v kmetijskih trgovinah. Ne priporočam 50kg vreč. Zaradi teže se rade trgajo ob prekladanju.

 Zaščita pred miškami idr. glodavci: Če nimate ustreznega varnega prostora, je potrebno vreče zapreti v škatle iz lesa, zaprte tako, da miši ne morejo not. Če zaboji niso leseni ali iz kakšnega zračnega materiala, je potrebno narediti zračnike ali odprtine, ki jih zaščitimo npr. s perforirano pločevino ali močno gosto mrežico, da ne morejo not miške in še s protiinsektno mrežo pod njo (vrtnarsko, ki je močnejša). Ali pa se odločite za hibernacijo v brezzračnem prostoru. Posodo zrakotesno zaprete in odstranite kisik s prižgano svečko na primer, preden zaprete.

 Na bolhi se najde nekaj primernih lesenih zabojev po ugodni ceni. Sam sem kupil zaboje iz vezane plošče, dimenzije 140*100*75 cm s pokrovom, po16 eur/kos. Večina so iz okolice Kranja, ker ostane pri letalskih prevozih. Zato je višja cena prevoza kot zabojev. Lahko pa jih organizirano pripeljemo več, če bi bil interes in se cena zniža. Kako izgledajo, lahko zainteresirani vidijo pri meni.

 Žita se zelo dobro skladiščijo v lesenih kaščah. V tem primeru ne potrebujemo papirnih vreč.  A pozor: zaboji iz lesa morajo biti narejeni tako, da ob morebitnem krčenju lesa (kar se praviloma dogaja), ne prihaja do razpok, skozi katere pridejo molji idr. „škodljivci“.

Dodatki

Silikosec

Se dobi v kmetijskih trgovinah, zadrugah ali na spletu. Potrebujemo 1 kg za tono zrnja. https://www.agronet.si/izdelek/450003/silicosec-02-kg

Papirne vreče:

Papirol: vreče za žita (10, 25, 50 kg – priporočam 25 kg). Preradovičeva ulica 22, 2000 Maribor Tel.: (02) 420 08 87  25 kg so po 0,37 eur kos, če se ne motim.

Imajo tudi v kmetijskih trgovinah in zadrugah. Na primer Roko hoče.

Postopki:

Jaz sem žita najprej z vedrom nagrabil v banjico cca. 100 l, do polovice .  V banjici sem dodal Silikosec – z merico za 50 kg in premešal. Priporočam masko za prah. Nato sem z vedrom 5 l nagrabil v papirno vrečo in jo zavezal z vrvico.

Tako je vreča z žitom ali koruzo pripravljena za skladiščenje.

Oprema:

Da bomo lahko žita v času morebitne krize tudi uporabljali, je priporočljivo imeti mlinček za moko, sita, kosmičnik, kalilnik za kalčke in morda še aparat za izdelavo testenin (rezanci, polžki, …).

Sicer pa na naši kmetiji načrtujemo nakup le-teh pripomočkov in bodo na voljo vsem članom skupnosti, ki bi to potrebovali.

Opozorilo:

Ta, ki sem zapisal zgornja navodila nisem strokovnjak iz tega področja. Zapis je nastal izključno na osnovi mojih opažanj in osebnih izkušenj pri nakupu in skladiščenju žit, ter ob posvetovanju s tistimi, ki se s tem ukvarjajo.

Zaloge energentov:

Priporočam dieselsko gorivo in plinske jeklenke. Oboje ima skoraj neomejen rok trajanja, vendar pozor:

Nafta mora biti BREZ biodizla, ker se le-ta začne hitro razkrajati in po dveh letih propade.

Priporočam še zalogo navadnih sveč, vžigalnikov, dieselski generator (ker za bencinskega bo morda težko dobiti bencin, skladiščiti ga pa ne moremo več kot eno leto, ker oktansko število pade in škoduje motorjem), ter peč na drva. Optimalno bi bilo imeti tudi bojler na drva (npr: https://www.mimovrste.com/kombinirani-grelniki-vode/ariston-sle3-80-kombinirani-grelnik-vode-elektrika-drva-eu-468029).

Drva bodo najbrž dostopna v vseh okoliščinah, ne pozabite pa na ročne žage in drugo ročno orodje, npr. sekire, krampi ipd, zna priti zelo prav.

Stran ne uporablja piškotkov. Več …        GDPR ter Varnost in zasebnost      Kontakt

Na prvo stran

Zaloge hrane in energentov