Kmetija Nebova

Samooskrbni projekt “Fižol”











Osnovna zamisel projekta


Glede na to, da se da ročno obran in luščen fižol skladiščiti do 7 let in je še kaljiv, želimo na kmetiji nameniti več površin za fižol. Cilj je pridelati 2 toni fižola.

Ponudba kmetije/društva je način pridelave po načelu polovine. To je način, kjer kmetija da zemljišče, semenski material in nasploh vsa materialna sredstva (količki, mreža, žica, nafta, …). Pridelek se potem deli na pol. Pol pripada kmetiji oz. društvu, pol pa tistim, ki bodo fižol pridelali, oziroma karkoli delali v povezavi s projektom (to je na primer tudi luščenje, kuhanje ali čuvanje otrok ob akcijah in podobno).

V ta namen je v prilogi osnutek tabele, kamor bomo vpisovali kdo od sodelujočih je prispeval koliko ur. Na koncu si torej, če dosežemo plan 2T, sodelujoči med seboj razdelimo 1000 kg fižola, vsak glede na število vloženih ur dela.

Torej se lahko prijavi v skupino tudi nekdo, ki sedaj še nima časa. Morda bo pa jeseni kak dan obiral. Ali pa mu ne bo zneslo in bo imel 0 ur – potem pač na koncu dobi 0 fižola.

Na tak način se lahko vsak priključi projektu kadarkoli, tudi na primer na koncu.

Projekt izvaja društvo Modri planet.


Okvirni potek del

Preden s projektom sploh pričnemo, moramo dokončati ograjo. Sicer nima smisla, ker je na območju kmetije ogromno srn, ki bi sicer pojedle vsega. Potem se pa lahko projekt prične – predvidoma po prvomajskih praznikih:

- Priprava zemljišč bo potekala v aprilu in še del maja. Frezanje oziroma priprava gredic, postavitev opornih kolov, mreže in žice.

- Sajenje bo potekalo v maju na dneve za plod. Vmes bomo sadili še Šetraj (čuva fižol pred ušmi).

- Zastiranje mladih rastlinic v juniju in še morda kdaj čez poletje.

- Obiranje pa jeseni, ko bodo stroki zreli – suhi. In nato čez celo jesen in še v zimo luščenje. Lahko tudi vsak doma to počne.

- Zamrzovanje: pred skladiščenjem v steklene kozarce ali papirnate vrečke bomo fižol globoko zamrznili (za kak teden), ga odmrznili in posušili.

Ko je fižol tako pripravljen za skladiščenje, je projekt končan. Od tu naprej vsak sam poskrbi za svoj del pridelka.

Ampak, obstaja še nadaljevanje … kdor bi želel:

Naslednje leto lahko projekt ponovimo. Pred svežo zalogo fižola, pa lahko kar nam je še ostalo starega, prodamo. Sorodnikom, znancem, na bolhi, na naši tržnici ali drugje. Na tak način bomo ali povečali svojo zalogo, ali jo obnovili. Oziroma, bo lahko vsak če bo želel, svoje ure pretopil v evre (če bodo še kaj vredni ).


Smisel in namen projekta

Osnovni namen projekta je zagotovitev zaloge hrane za daljše obdobje, za primer pomanjkanja hrane, oziroma če bi bil dostop do hrane otežen. Kot že omenjeno, s takšnim načinom pridelave ostane fižol vitalen (kaljiv) do 7 let, lahko pa zalogo vsako leto ali na nekaj let, tudi obnavljamo s ponovitvijo projekta.

Zaloge za daljši čas so smiselne zato, ker obstaja kar nekaj realnih tveganj, ki bi lahko povzročile prehransko krizo. Tole, kar se plete v ozadju t.i. ukrajinske vojne je le eno od tveganj.

Glede na to, kaj vse počnemo z Zemljo, s planetom, obstaja tudi tveganje, da kakšno sezono pridelava hrane sploh ne bo možna (ne bi bilo prvič v zgodovini); tako, kot se naše telo rešuje preveč nakopičenih strupov ali posledic neprimernih ravnanj z boleznijo - z vročino, znojenjem, kašljanjem, … tako ima tudi narava precej podobne mehanizme čiščenja: potresi, vulkanski izbruhi, nevihte, poplave, … Iz preteklosti poznamo več obdobij lakote zaradi vulkanskih izbruhov ali drugih naravnih nesreč. Priporočam ogled filma od Sanje Lončar z naslovom »Ali je lakota pred vrati?« Link: https://www.zazdravje.net/video-prispevki/ali-je-lakota-pred-vrati/

Skratka, tveganj je v tem času veliko, tako da je naša ocena, da je smiselno kreirati obnovljive zaloge hrane, ki jih lahko skladiščimo daljše obdobje (jih torej osvežujemo na nekaj let).

Kajti v primeru, če se kriza (»nenadoma«) pojavi, bo naenkrat veliko ljudi iskalo hrano. Na kratek rok pa se na tem področju ne da narediti veliko. Bomo torej morali mi, ki že danes razmišljamo o možnih tveganjih, takrat pomagati našim bližnjim, ki trenutno o tem še ne razmišljajo.

Bi na tem mestu omenil, da načrtujemo v tem smislu tudi še nekaj drugih projektov. Na primer projekt Zelišč. Zelišča, kot so drobnjak, bazilika, koprive, … imajo veliko prehransko vrednost in so odpornejše od kultiviranih rastlin, kar je lahko v času otežene pridelave velika prednost. Hkrati so pa lahko odlična in nujna sveža dopolnitev prehrani iz zalog: fižolu in žitom.


—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sajenje fižola –  poročilo (za projekt Fižol1)


1.) Visok fižol: sorta Laški Berginjc (staro ime: Kostanjevec, Baba, …)

      - Sajenje: 18., 19. in 20.5.2022

      -  Površina njive: 2500 m2

     - Dolžina sadilnih kanalov: 1168 metrov

     - Število posajenih fižolov: 11680 kom

     - Opornih količkov: 310 (+ 43 stranskih)


















2.) Nizek fižol: sorta Češnjevec:

   - Sajenje: 27. in 28.5.2022

      -  Površina njive: 1580 m2

     - Dolžina sadilnih kanalov: 1500 metrov

     - Število posajenih fižolov: 15 000 kom


Stran ne uporablja piškotkov. Več …        GDPR ter Varnost in zasebnost      Kontakt

Na prvo stran