Kmetija Nebova
Zaloge žit:
Predlagamo zalogo žit za leto ali dve. Argumenti za to:
Obstajajo določena tveganja za to, da bo dostop do hrane otežen;
V sedanjem času je nakup žit minimalni strošek (1 tona npr. ekološke pšenice, koruze, rži ali ovsa, stane cca 300 eur = 0,30 eur/kg);
zaloga 1000 kg žit pomeni v enem letu skoraj 3 kg žita na dan – to je dovolj za večjo družino;
Žita imajo dolgi rok trajanja. Npr. pšenica kali še po 10 ali več letih, če je pravilno skladiščena;
V primeru, da krize ne bo, lahko tudi po npr. 10 letih pšenico prodamo, morda kot krmno pšenico in dobimo večino denarja nazaj -
Samo z žiti se sicer težko kvalitetno prehranjuje, a predpostavka je, da bodo kakšni dodatki na voljo tudi v času potencialne krize – žito služi le kot osnova, kot neka masa hrane za osnovno prehransko varnost (moka, testenine, polenta, kosmiči, kalčki, žitna mleka, …).
Za tiste ki želijo, zato v nadaljevanju navajamo kratka navodila o nakupu in shranjevanju žit. Lahko za zalogo poskrbi vsak sam, ali organiziramo skupinsko nabavo in skladiščenje:
Nakup
Predlagamo nakup ekološko pridelanih žit. Ker ni velikih razlik v ceni in ker ekološka žita običajno niso iz hibridnih ali celo GSO semen, torej kalijo.
Predlagamo nakup pretežno pšenice. Pšenica se preizkušeno dolgo časa skladišči in ohranja kvaliteto. Nekaj koruze (za polento,moko, …), oves (za kosmiče in ovseno mleko), ter rž. Navedena žita so po trenutno veljavnih cenah na trgu relativno poceni.
Za tiste, ki želite investirati več, predlagamo še nakup kamuta, pire, ajde in drugih ekološko pridelanih žit, ki so pa nekoliko dražja.
Omenjena žita najdete na spletu v oglasnikih, npr. na Bolhi. Lahko pa se dogovorimo za organiziran nakup.
Žita ki jih kupite, morajo biti obvezno suha (cca. 13% vlage) – prodajalci to vedo in običajno jih dajo sušiti v sušilnice.
Skladiščenje:
žita morajo biti obvezno suha (13% vlažnosti). To je najpomembnejši in osnovni predpogoj za uspešno skladiščenje. Prodajalci to vedo in običajno prodajajo v sušilnicah sušena žita;
Prostor za shranjevanje mora biti suh in zračen. Lahko je hladen pozimi, a ni dobro, če je poleti v prostoru prevroče. Vlažne kleti niso primerne. Podstrešja, kjer se poleti (npr. pod kovinsko streho) zelo segreje, tudi ne.
Žužki: so lahko že v žitu ko pridejo iz njive. Poznamo sicer več vrst zaščite: globoko zamrzovanje za 48 ur (najmanj), zaplinjanje v komorah in dodatki. Priporočam dodatek Silikosec. Gre za nekakšno apno, je naravni proizvod, neškodljiv in se uporablja v ekološki pridelavi. Se primeša žitu 1 kg na tono. Dobi se v kmetijskih trgovinah, 2 kg stane okrog 20 eur. Prednost je, da za razliko od ostalih metod ščiti tudi med skladiščenjem, saj je trajen (tudi če npr. zamrznete žita, lahko molji pridejo zraven kasneje). Ta fin bel prah se enakomerno vmeša med žito (mislim na Silikosec, ne kak drug bel prah …:) )
Zaščita pred molji idr. žužki: kljub vsemu priporočam shranjevanje v papirnatih vrečah, ki so namenjene shranjevanju žit. Večslojna papirna vreča preprečuje dostop moljem in drugim majhnim bitjem, ki odlagajo jajčeca. Obstajajo 10, 25 in 50 kg velike vreče. Dobijo se v kmetijskih trgovinah. Ne priporočam 50kg vreč. Zaradi teže se rade trgajo ob prekladanju.
Zaščita pred miškami idr. glodavci: Če nimate ustreznega varnega prostora, je potrebno vreče zapreti v škatle iz lesa, zaprte tako, da miši ne morejo not. Če zaboji niso leseni ali iz kakšnega zračnega materiala, je potrebno narediti zračnike ali odprtine, ki jih zaščitimo npr. s perforirano pločevino ali močno gosto mrežico, da ne morejo not miške in še s protiinsektno mrežo pod njo (vrtnarsko, ki je močnejša).
Na bolhi se najde nekaj primernih lesenih zabojev po ugodni ceni. Sam sem kupil zaboje iz vezane plošče, dimenzije 140*100*75 cm s pokrovom, po16 eur/kos. Večina so iz okolice Kranja, ker ostane pri letalskih prevozih. Zato je višja cena prevoza kot zabojev. Lahko pa jih organizirano pripeljemo več, če bi bil interes in se cena zniža. Kako izgledajo, lahko zainteresirani vidijo pri meni.
Žita se zelo dobro skladiščijo v lesenih kaščah. V tem primeru ne potrebujemo papirnih vreč. A pozor: zaboji iz lesa morajo biti narejeni tako, da ob morebitnem krčenju lesa (kar se praviloma dogaja), ne prihaja do razpok, skozi katere pridejo molji idr. „škodljivci“.
Dodatki
Leseni zaboji – na voljo je še nekaj zabojev s pokrovom, 140 x 100 x 75 cm, ki smo jih skupinsko nabavili. Cena je 34 eur.
Silikosec
Se dobi v kmetijskih trgovinah, zadrugah ali na spletu. Potrebujemo 1 kg za tono zrnja. Priporočam nakup 2kg in bi moralo biti za vse dovolj.
https://www.agronet.si/izdelek/450003/silicosec-
Papirne vreče:
Papirol: vreče za žita (10, 25, 50 kg – priporočam 25 kg). Preradovičeva ulica 22, 2000 Maribor Tel.: (02) 420 08 87 25 kg so po 0,37 eur kos, če se ne motim.
Imajo tudi v kmetijskih trgovinah in zadrugah. Na primer Roko hoče.
Postopki:
Jaz sem žita najprej z vedrom nagrabil v banjico cca. 100 l, do polovice (lahko pripeljem banjico če kdo nima). V banjici sem dodal Silikosec – imam merico za 50 kg, lahko dam zraven -
Tako je vreča z žitom ali koruzo pripravljena za skladiščenje.
Oprema:
Da bomo lahko žita v času morebitne krize tudi uporabljali, je priporočljivo imeti mlinček za moko, sita, kosmičnik, kalilnik za kalčke in morda še aparat za izdelavo testenin (rezanci, polžki, …).
Lahko se tisti, ki stanujete blizu dogovorite za skupni nakup?
Sicer pa na naši kmetiji načrtujemo nakup le-
Opozorilo:
Ta, ki sem zapisal zgornja navodila nisem strokovnjak iz tega področja. Zapis je nastal izključno na osnovi mojih opažanj in osebnih izkušenj pri nakupu in skladiščenju žit, ter ob posvetovanju s tistimi, ki se s tem ukvarjajo.
Stran ne uporablja piškotkov. Več … GDPR ter Varnost in zasebnost Kontakt