Samooskrbna

vrtičkarska zadruga

Kaj je mišljeno s tem, da je zadruga »lokalno samooskrbna skupnost«?


To je temeljna vizija naše zadruge. Neodvisnost glede preskrbe s hrano, semeni, energijo, ter varnostna, ekonomska, zdravstvena in socialna samooskrba. Takšna skupnost je neodvisna od zunanjih pomoči in sposobna preživeti v vseh razmerah, tudi obdobja daljših ali krajših kriznih situacij. V takšni skupnosti se razvijejo socialni in medgeneracijski odnosi, kjer nikomur ni potrebno skrbeti, kaj bo z njim, ker skupnost poskrbi za svoje – tudi starejši najdejo svoje mesto ki jim pripada in niso odrinjeni na rob družbe. Glej članek »Projekt starejši«.

Zato se želimo v zadrugi učiti, kako negovati skupnost. Preseči individualizem in delovati za skupno dobro, ter skrbeti drug za drugega. Kljub temu, da naša zadruga v začetni fazi ni prvenstveno namenjena skupnemu bivanju, ampak bolj aktivnostim in druženju v prostem času. Imamo pa cilj, da postopno postane tudi prostor za stalno bivanje tistih članov in članic oziroma družin, ki bi jim to ustrezalo.


Kdo se lahko pridruži projektu?


Načelno vsaka fizična oseba, vendar gre za projekt aktivistk in aktivistov.

Zato ima vsak član ali članica zadruge neko nalogo: prevzame skrb in upravljanje za določeno področje. Na primer za divje živali na posestvu, za vzgojo semen, za zdravilne rastline oziroma naravno zdravilstvo, za vrtnarjenje in kmetovanje, za prodajo, za finance, za medijsko produkcijo ali promocijo, … trenutni seznam prostih aktivnosti najdete TUKAJ.

Mora pa se seveda tudi strinjati s statutom zadruge in Aktom o notranji ureditvi oz. ju sprejeti.


Kako se pridružim projektu in postanem član oziroma članica zadruge?


Določeno obdobje (praviloma eno sezono oziroma eno leto) opravljam izbrano aktivnost v okviru Društva modri planet, ki deluje v sklopu zadruge. Če je sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo, lahko po želji postanem član oziroma članica zadruge tako, da vplačam najmanj 1 lastniški delež (1 delež znaša 7000 EUR) in sprejmem statut in pravila zadruge. S tem postanem solastnica oziroma solastnik zadruge – vsega premičnega in nepremičnega premoženja zadruge. V skladu s pravili zadruge lahko uporabljam celotno infrastrukturo zadruge, ki jo le-ta nudi. Enakopravno sodelujem pri upravljanju zadruge.

Možno pa je tudi projektno sodelovanje. Nekdo bi z veseljem opravljal neko nalogo ali izvajal nek projekt, vendar ne želi postati član zadruge. V tem primeru lahko kot zunanji sodelavec sodeluje z zadrugo preko društva Modri planet. V tem primeru se sklene individualna pogodba o sodelovanju, kjer se tudi določi obseg pravic pri koriščenju infrastrukture in dobrin, katere zadruga nudi sicer svojim članicam in članom.


Ali je lahko sodelovanje v zadrugi tudi dodatni vir zaslužka zame?


Vsekakor. Eden od namenov zadruge je »pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov«, kot pravi tudi zakon o zadrugah.

Konkretnih možnosti za dodatni zaslužek je kar nekaj, pretežno pa so povezani s pridelavo in prodajo kmetijskih pridelkov.


Ali članstvo prinaša kakšne stroške?


Pravilo je, da morajo biti vsi stroški plačani. Na primer, mesečni stroški za vodo, elektriko, … in ti stroški se razdelijo med vse člane in članice v skladu s Pravilnikom o notranji ureditvi zadruge.

Ampak, cilj zadruge je, da člani in članice ne plačujejo stroškov, ampak da se le-ti poravnavajo iz gospodarskih dejavnosti zadruge in drugih prihodkov. Od uspešnosti vseh članic in članov pa je odvisno, ali bomo v tem uspeli.


Projekt za varnost in ustrezno vključitev starejših v skupnost

V sklopu  zadruge planiramo zgradi tudi sklop varovanih stanovanj za starejše.

Poudariti moramo, da za ta projekt še nimamo niti finančnega niti časovnega načrta. Gre za našo vizijo in željo, kaj želimo.

Ne nujno, a želeno je, da bi v teh domovih bivali starši oz. svojci članov in članic zadruge. Na tak način bi negovali in gojili družinske vezi ter ohranjali medgeneracijske stike. Iz tega razloga bi tak dom starejših imel tudi ustrezne prostore za otroke. Zato, da bi lahko občasno starejši popazili tudi na svoje vnuke, da lahko starši gredo po opravkih ali imajo nekaj časa zase.

Starejši bi pomagali drug drugemu (tisti še bolj pri močeh kakšnim, ki potrebujejo malo pomoči), ter po želji sodelovali pri različnih opravilih in nalogah v zadrugi:


Cilj tovrstnih domov je možnost aktivne socialne vključitve starejših. Tako starejši niso odrinjeni na rob, ampak lahko s svojim znanjem in izkušnjami v širši skupnosti zasedejo mesto, ki si ga zaslužijo. Da se lahko vsak od nas, tudi če je že nekoliko starejši, še vedno počuti koristnega in pomembnega.

Na tak način lahko starejšim pomagajo tudi njihovi otroci oziroma sorodniki, v kolikor le-ti kakšno pomoč potrebujejo. Ali pa se občasno zgolj obiščejo.


Zadruga kot varnost pred tveganji


Eden od pomembnih ciljev je tudi preventiva pred tveganji, ki so aktualna v današnjem času. To so predvsem nevarnosti, ki jih prinašajo morebitne podnebne spremembe oz. njene posledice: na primer možnost občasnih prehranskih kriz, posledice naravnih nesreč in podobno. V takšnih primerih bomo lahko nudili pomoč ne le sebi, ampak tudi svojim sorodnikom in znancem, ki se bodo morda znašli v težavah.

V ta namen zadruga predvideva tudi dodatne ukrepe, ne le pridelavo hrane: blagovne rezerve, namestitvene kapacitete, ročna orodja in naprave za izredna stanja, na primer generator, ročni mlin, krušno peč in podobno.


Plan vrtnarjenja


Članice in člani zadruge, ki želijo, lahko vrtnarijo na skupnem vrtu ali pomagajo na kmetijskih površinah. Na skupnem vrtu se vrtnari za zabavo, zaradi druženja, učenja ali izmenjave izkušenj. Pridelki se razdelijo med udeležence, del pa je za potrebe zadruge (npr. za pripravo prigrizkov, malic med delom in podobno). Pomoč na kmetijskih površinah se obračunava v urah, ter se na tak način zbira dobroimetje:


o S 25% popustom če jih kupijo pred prodajo na tržnicah (ali drugod);

o S 50% popustom neprodane pridelke, ki se vrnejo iz tržnic.

V praksi to torej pomeni, da se lahko vsak odloči, ali bo za svoje delo prejel Nebovske tolarje ali raje pridelke. Torej, če na primer vzame pridelke po prodaji, jih dobi v dvakratni vrednosti, kot pa če bi vzel Nebovske tolarje. Ali pa vzame pridelkov kolikor jih potrebuje, za ostalo vrednost pa Nebovske tolarje. Ali vzame več pridelkov kot je znašalo njegovo delo in doplača razliko (z Nebovskimi tolarji) – vseeno lahko uveljavlja popust.

Navedeni popust pri nakupu lahko uveljavljajo vsi člani in članice zadruge, ne glede na to ali sodelujejo pri vrtnarjenju ali kakšnih drugih opravilih. Če pridelkov ni dovolj, imajo prednost tisti z Nebovskimi tolarji (to so tisti, ki so delali na primer na vrtovih ali kje drugje, ali opravili za zadrugo kak posel ali si na kakršen koli način pridobili dobroimetje = Nebovske tolarje). Če tudi v tem primeru pridelkov ni dovolj, lahko zadruga določi maksimalno kvoto nakupa na osebo na določeno obdobje (npr. na mesec) in / ali določi prednostni vrstni red glede na socialne razmere (npr. nosečnice, družine z otroci itd).

Vsa menjava, nakup, prodaja, delo in vse storitve med člani zadruge se evidenčno obračunavajo v Nebovskih tolarjih, ne glede na to, v kakšni valuti (ali blagu) se izvede plačilo oz. transakcija.

Dobroimetje = Nebovski tolarji se lahko spremeni tudi v delež zadruge (pod pogoji določenimi v statutu).


Lastna valuta: Nebovski tolar (formalno večnamenski boni)


Izdamo 150 000 Nebovskih tolarjev (1 Nebovski tolar = 1 evro). Za en Nebovski tolar se zmeraj dobi 1 kg ekološko pridelanega krompirja. Določimo razmerja za ostale pridelke in storitve, ki so fiksni (se pa lahko usklajujejo). Primer: če je cena česna 8 eur, je torej razmerje 1:8. Tako bo 1 kg česna zmeraj stal 8 Nebovskih tolarjev. 1 ura dela za zadrugo je praviloma 5 Nebovskih tolarjev, če pravila za določena izvajanja ne določajo drugače, ali po dogovoru za zahtevna dela, a maksimalno 15 NT.

Garancija oz. podlaga za denar je vrednost premoženja zadruge. Hkrati to sovpada tudi  z vrednostjo letne proizvodnje. Torej: ocenjena vrednost premičnega in nepremičnega premoženja zadruge bo npr. 150 000 eur. Na 5,8 hektarjih lahko v optimalnih razmerah pridelamo 125 000 kilogramov krompirja. Dodamo še letno vrednost storitev zadruge oz. njenih članov.

Ob izdaji se 1 Nebovski tolar  prodaja za 1 Euro. Kasneje glede na tržno vrednost. Zadruga torej izplačilo (oz. nakup pridelkov in storitev) garantira s svojim premoženjem. Zadruga garantira, da lahko vsak s Nebovskim tolarjem kupi kmetijske proizvode ali storitve zadruge. Če to ni možno, ker npr. pridelkov ni dovolj, lahko imetnik Nebovskih tolarjev kupi delež zadruge. Pri tem mora izpolnjevati pogoje ki sicer veljajo za vstop v solastništvo zadruge. Menjava Nebovskih tolarjev nazaj v Evre ni obveza zadruge, je pa možna.

Predkupna pravica: Solastniki zadruge in tisti, ki pridelke plačujejo s Nebovskimi tolarji imajo predkupno pravico v primeru, da pridelkov ni dovolj. Če pridelkov kljub temu ni dovolj, ima prednost pri nakupu tisti, ki je solastnik zadruge (=član) in hkrati plača z Nebovskimi tolarji. Če tudi v tem primeru pridelkov ni dovolj, lahko zadruga določi maksimalno kvoto nakupa na osebo na določeno obdobje (npr. na mesec) in / ali določi prednostni vrstni red glede na socialne razmere (npr. nosečnice, družine z otroci itd).

Namen:

 Menjalno sredstvo med člani in članicami zadruge

 Prodajno - promocijska vrednost

 Finančni vir za nova vlaganja – nakup novih zemljišč ali gradnja večstanovanjskega objekta

 Ublažitev finančne krize v primeru hiperinflacije valut


Širitev zadruge


Zadruga lahko zaslužek od provizij, plačanih vložkov, prodaje Nebovskih tolarjev in drugih prihodkov, uporablja za:

 Plačilo stroškov (da mesečnih obveznosti ni potrebno plačevati članom)

 Vzdrževanje, obnova,  modernizacija, … premičnega in nepremičnega premoženja

 Nakup novih zemljišč

Kadar se zemljišča v lasti zadruge povečajo, se lahko v obtok izda ustrezna količina dodatnega denarja, glede na predvideni hektarski donos v pridelkih, a skupna količina Nebovskih tolarjev v obtoku ne sme presegati vrednosti skupnega premoženja zadruge.

Stran ne uporablja piškotkov. Več …        GDPR ter Varnost in zasebnost      Kontakt

Na prvo stran